New Wave Syria – Hello, Yes

New Wave Syria
Hello, Yes
Cheap Tunes, 2009
Ocena: 8/10

Slovenska scena ima ponavadi to slabo lastnost, da ko se nek band spravi k resnejšemu delovanju, jim kar ne uspe posneti tistega prvega albuma. Ali to ali pa band hitro po izdaji prvenca razpade.

No, moje posploševanje in nalaganje, lepo postavita na laž New Wave Syria, mlad slovenski duo, ki sta v sorazmerno kratkem času obstoja posnela prvi album, ki ni ostal v podzemlje potlačena skrivnost, ampak je že ob obstoju požel same lepe besede in pozitivne kritike. Razlogov za to je veliko, osebno se mi zdi, da sta Rok in Urša neverjetno napredovala od takrat, ko sem ju prvič gledal kot predskupino na We Can’t Sleep At Night na Metelkovi lansko leto. Takrat sta se mi zdela zanimiva, a so se mi njune elektronske kompzicije zdele še vedno preveč neobdelane in nedovršene.

Album naslovljen Hello, Yes je lep znak da prvi vtis ni vse in, da ima Slovenija bande, ki so glasbeno čisto primerljivi z aktualno glasbeno ponudbo drugod po svetu. V šest skladb sta zapakirala stilsko mogoče rahlo različne žanre, a povsem kompatibilne, tako da med poslušanjem vse teče lepo kot prvi spomladanski oblaki, na kar me tudi asociira njuna glasba. Lahkotne pesmi, včasih že skoraj pocukrano pop kot kakšen The Album Leaf na kasnejših albumih, včasih shoegazevsko in ambientalno, kot Krankyjeva kanadska ponudba, spet drugič pa lepo plesno, a intiligentno, kot smo vajeni iz Warpovih izdaj.

Večina pesmi vsebuje ženski vokal, ki se sicer skriva za filtrirano tančico. Na nekaterih delih sicer paše idealno skupaj z glasbo, na parih pa mi je mogoče malce odveč. Kar se tiče instrumentalnih delov, je kar navdušujoče kako dobro dvojica obvlada svoje, večji del doma prirejene instrumente. Tudi če struktura pesmi ni nikoli kaj preveč komplicirana, se vse skupaj med seboj zelo lepo ujema in dopolnjuje ter, če imam ponavadi pri domačih debitantskih albumih vedno kakšne pomisleke in se začnem proti koncu plošče dolgočasiti, moram New Wave Syrio pohvaliti, saj se album zelo lepo posluša od začetka do konca brez zehanja in razmišljanja kdaj bo že konec. Če bi mogel izbirati favorita, bi bil to najbrž dandeaconovski Vitamins, ki se mi zdi nekako najbolj živ in za plesišče primeren, sledi pa zagotovo ambientalna lepotička Let It Out, ki me malcecelo  spominja na Aphex Twinov Rhubarb, kar je prej kompliment kot kritika.

Ni kaj, založbo Cheap Tunes se splača imeti na radarju v prihodnosti, saj imajo očitno še kar nekaj skritih talentov. Upam samo, da planirajo v prihodnosti tudi kako vinilno izdajo za bolj analogne tipe. Če vas band zanima in ste jih slišali samo na CDju, ali pa če jih sploh še niste slišali, 21. maja bodo nastopili v ljubljanskem klubu Sub Sub, družbo jim bodo delali še eni nadarjeni mladci, Real Life Version in pa koroški mojstri VLC playerja in še česa drugega, Zircus. Še opomba za tiste, ki jih niste slišali, njihov album si lahko zastonj snamete na spletni strani založbe Cheap Tunes, kar je zelo pohvalen odnos. Link pa poiščite sami.