[cover]The Raveonettes – I Wanna Be Adored
Sicer mi gre blazno na živce kako se korporacije iz dneva v dan bolj poizkušajo infiltrirati v svet neodvisne glasbe, ampak zgornji video je precej simpatičen. Gre seveda za legendarno skladbo angleških melanholikov Stone Roses, ki jo je danski dvojec Raveonettes preoblekel v novejše barve. Težko bi rekel, da je duo dejansko kaj doprinesel sami pesmi, ampak vseeno. I Wanna Be Adored mi je bil od vedno všeč. Pesem je bila drugače posneta za 50to obletnico firme Dr. Martens, kar je precej vidno tudi iz videa samega, saj so pretiravali s product placementom in tako najdemo ogromno kadrov, ki snemajo glavni akterki videa v noge. Jebeš bulerje, grdi so pa še iz usnja.
Swans – Eden Prison
Swans – ‘Eden Prison’ by theQuietus
Swans dokazujejo, da so lahko zakon tudi brez Jarboe. Prvi komad iz nove plošče My Father Will Guide Me Up a Rope to the Sky prikliče nazaj zvok banda iz njegovih rosnih začetkov v 80ih, se pravi zelo naporno, ponavljajoče in mehansko roštljanje. Meni je zakon, bomo videli kako se bo v ušesa usedla cela plošča. Starčki imajo napovedani tudi obsežno evropsko turnejo, najbližje so nam zaenkrat v Bologni in na Dunaju.
Adorno v Pivki
Jutri 28. julija lahko ujamete še zadnji koncert kot mravljice pridne ekipe, ki skrbi, da punk ne bo izumrl v Pivki. V njihovi dvorani čuza bodo nastopili Adorno, portugalski odgovor na vprašanje kaj se bo zgodilo s hardcorom leta 2010, ko bandi kot so Fugazi in At the Drive In, ne obstajajo več. Odlična doza post hardcora kot smo ga navajeni slišati iz Washingtona. Meni osebno je bil band tudi eno izmed lepših presenečenj letošnjega festivala FLUFF, ki se je odvil ta vikend in po katerem mi še vedno kruli srce in želodec. Jutrišnji koncert bo zagotovo olajšal depresijo, ki vedno pride za tabo takrat, ko je konec neke lepe izkušnje, take kot je FLUFF letos spet bil, tako kot še vedno do sedaj.
Poleg Adorno bo nastopil ameriški kantavtor Eric Ayotte, ki je z Adorno tudi izdal še čisto svež 7″. Če ste fani punkerskega folk kantavtorstva kot in vam Paul Baribeau potegne, potem vam bo tudi Eric hitro zlezel pod kožo. Pivka ni daleč, pobirajo se samo prostovoljni prispevki, poletje je… se vidimo!
P.S. Adorno so v svoji bogati diskografiji med drugim izdali tudi split z ameriški hardcore bandom End of a Year, katere danes že cel dan poslušam in so prejebeno dobri. Spodaj video odlične pesmi Jeni Leigh iz njihove zadnje plošče You are Beneath Me, ki je letos izšel za založbo Deathwish, ki drugače ni ravno znana po bandih takšnega zvoka. Lepo presenečenje.
Blind to Faith – R.J.
Belgijska nihilistična brigada Blind to Faith ima nov komad, ki bo izdan na split 7″ plošči z bandom Gehenna. Holy Terror reign se nadaljuje…
Audio clip: Adobe Flash Player (version 9 or above) is required to play this audio clip. Download the latest version here. You also need to have JavaScript enabled in your browser.
Zach Hill – The Sacto Smile
Zakon video za pesem iz prihajajočega Zach Hill albuma. Pri pesmi je sodeloval tudi šundrgaze dvojec No Age, ki se bo ustavil jeseni tudi pri nas.
Pandamonium 2010
Festivali pridejo, festivali grejo, nato pa spet pridejo novi. V praznino poletnih hardcore festov na naših tleh, že drugič vstopa koprska ekipa Panda Banda s svojim open air festivalom Pandamonium. Lani so na pomolu v Kopru nastopali Graf Orlock in Ghostlimb, letos pa so napovedani njihovi žanrski in žaložbeni bratje Comadre, ki bodo s seboj pripeljali še “frisco” powerviolence zasedbo Punch. Da pa ne bo zastopan samo ameriški kontinent bodo poskrbeli še švedski hardkoraši Anchor, ter italijanski emo violence novinci Morning Wood. Comadre so v Sloveniji enkrat že nastopali, dve leti nazaj v ljubljanskem Rogu in moram reči, da si zasedbo vsekakor splača ogledati, saj so zagotovo eden izmed boljših in bolj delavnih hardcore punk bandov zadnjega časa. Tudi švede smo že gledali pri nas, par let nazaj v Laškem z Ritual in tudi niso bili slabi.
Lokacija letos na žalost ne bo ista kot lani zaradi zapletov z občino, se pa bo festival spet odvijal zunaj, kar je v blazno vročem vremenu, ki nas trpinči zadnje čase, definitivno velik plus. Tako bomo bande letos gledali na Kardeljevi ploščadi v Kopru, začne se baje že ob 19h, vstopnine sicer ni, so pa zelo priporočljivi prostovoljni prispevki. Baje pride tudi post indi morisej. Tri, šteri, eksploderi.
(danes) Hammers v Pivki, punkrock karavana v Rogu
Spet dvojna doza punka na ponedeljek. V Pivki bodo odružili svoje angleški hardcore punksi Hammers, ki jih najbolj zanimajo Cursed, His Hero is Gone in vikingi. Zraven bodo pokazali svoje sveži in mladi hardcorepunkerji Koromač. Začne se med 21 in 22h, zaželjeni so prostovoljni prispevki.
V Ljubljani v Dvorani Rog pa se lahko poveselite s trojno punkrock porcijo, ki jo bodo servirali folkpunkerji Imadethismistake, ki jim bodo sledili againstmejevski Apologies, I Have None, prvi pa bodo igrali nizozemci Rush n’Attack. Tudi tam bodo fantje iz ekipe Insane Booking veseli kakršnihkoli prispevkov v škatlo na vhodu.
Back in ’85
Beach Fossils – Youth
Še eden izmed novejših in obetavnih lo-fi beach bandov. Najbrž gre marsikomu že krepko naživce dotična kombinacija plažne surf lo-fi kitarske estetike in sladkih sončnih pop melodij, ampak sam sem mnenja, da je ravno slednja glasba najbolj primerna za preživljanje sončnih dni na kolesu sredi betonske prestolnice. Beach Fossils so tako kot Wild Nothing, del zelo fajn DIY založbice Captured Tracks, ki se je osredotočila na izdajanje ravno lo-fi in neo-gotičarske neodvisne rock ponudbe. Poleg že omenjenih dveh bandov priporočam še Minks, ki so izdali zelo dober thecureworship 7″ poimenovan Funeral Song, ter The Soft Moon, ki so sicer totalna kopija The Jesus and Mary Chain, ampak prejebeno dobra kopija, kar se mene tiče.
Acid Tiger – Self Titled
Acid Tiger
Self Titled
Deathwish, 2010
Ocena: 5/10
Brooklinski Acid Tiger so z Benom Kollerjem (Converge/United Nations) za bobni in Lukasom Previnzanom (United Nations, Thursday) na kitari, nekakšen ‘zvezdniški’ bend, za katerega že vnaprej veš, da so dobri, vsaj dokler ne slišiš njihove debi plošče.
Ta s sedmimi komadi prinaša hibrid punk-rocka, stoner rocka in rock’n'rolla, ki v svojih privlačnih melodično-melanholičnih barvah zagotovo ne predstavlja tipičnega Deathwish izdelka. Kot sem že povedal, gre za rock ploščo, ki je dinamična, moderna in nam da vedeti, da fantje niso glasbeniki od včeraj, kljub temu pa začne dolgočasit še preden se odvrti do konca.
Z malo več jajc na vokalu in surovosti v sami godbi bi še nekako šlo, tako pa dobimo zgolj na hitro skuhano glasbeno pašto, ki je v svoji povprečnosti obsojena na hitro pozabo.
http://www.myspace.com/acidtigermusic
