Wavves, Arena, Dunaj, 16.02.2009
foto: Pete Ohs, vir: gorillavsbear
Wavves je odrsko ime mladeniča po imenu Nathan Williams. Kadar ne dela v trgovinah s hip hop ploščami, snema lo-fi glasbo, ki bi jo lahko vtaknil v kakih deset žanrov hkrati, najbolj pa se giblje med zelo hreščavim in veseljaškim indie rockom, ki je odigran na preprost način in je pod velikim surf vplivom, kar ni nič čudnega za tipa, ki si da ime valovi in po vrh vsega še ne zna črkovati. Vse skupaj je zapakirano v simpatičen omot s čudaškimi ilustracijami, zamegljenimi slikami, ki izgledajo kot, da so bile posnete na vrhuncu 80s skateboard navala, zraven pa pridejo tudi besedila, ki povečini govorijo o travi (in so najbrš tudi napisana pod vplivom veliko trave), o demonih na 100 in 1 način, o plažah in o drugih zadevah, ki rojijo po glavi tipičnega mulca iz večno sončnega San Diega.
Nathan je letos izdal prvo ploščo imenovano kar Wavves in takoj zbudil ogromno hrupa. Nekateri pravijo, da je vse skupaj le eno navadno hipstersko sranje, drugi ga imajo za totalnega carja, on sam pa izgleda kot, da se ne ukvarja pretirano ne z enimi ne z drugimi.
Ujel sem ga v sosednji deželi na njegovi prvi evropski turneji. Arena je kar v redu koncertno prizorišče, ne dosti drugačno od ljubljanske Metelkove in, ko sem vstopal v dvorano je lokalna predskupina ravno začela svoj set, dvoranica pa je bila primerno polna. Lokalci Die Eternias so izgledali precej smešno, zveneli pa so bedno. Neprepričljiva glasbena brozga, ki se je valjala v ušesih, sintesajzer z zvokom orgel, za katerega se je zdelo, da band niti ne ve kam točno v svoj zvok bi ga sploh postavil in majavi pevec, ki je izgledal, kot da se mu resnično prav nič ne da. Če sem pravilno prevedel njihovo ime, bi rekel, da niso bili prav nič večni.
Okus je bil hitro popravljen, ko je dvojka stopila na oder. Čeprav Nathan snema in piše glasbo sam, mu je na turneji pomagal bobnar, ki se je prav kmalu izkazal še za kaj več kot samo bobnarja. Glavni akter je bil precej vidno pijan, kar je tudi sam parkrat glasno povdaril in ponazoril z riganjem in majanjem, ampak nekako je šlo vse skupaj z glasbo in imidžem. Prvi del koncerta je bil sicer v redu, ampak je tip izgledal zelo jebivetrski, tako da so bili komadi odigrani bolj površno in tudi nastop sam ni bil tako dober kot bi bil lahko. Ko sem ga že malo odpisal, se mu je strgala struna, ki jo nato celih 15 minut ni mogel zamenjati, kot je sam rekel, zaradi prevelike doze alkohola. Na pomoč je priskočil bobnar, tip se je medtem malo usedel za bobne in animiral publiko, ko pa je bila kitara končno nared za nadaljevanje koncerta, nam je vsem obljubil, da se bodo poskušali oddolžiti in odigrati čimveč pesmi. Publika se je v tem premoru očitno dosti bolj sprostila kot prej in je padla v koncert tako, da se je vse skupaj razvilo v pisano rajanje in crowdsurfjanje, kar se za ta tip glasbe tudi spodobi. Tudi sam koncertni vtis se je v mojih očeh dosti bolj popravil, mogoče zato, ker je tip izpadel tako neprofesionalno in amatersko, da je bil na koncu že prav smešen in simpatičen. Setlista je bila dobra, manjkali so samo hreščeči vokali iz plošče.
Navkljub majavemu začetku, je koncert na koncu izpadel precej bolje kot je izgledalo, da bo. Več kot očitno fant rabi malo več koncertiranja, je pa smešno, da se mu tako svetsko jebe za vse skupaj, navkljub temu, da ga zadnje čase hvali in omenja vse glasbeno čtivo in tudi ogromno spletnih blogov. Tudi, če mu manjka malo bolj profesionalnega pristopa, na koncertu ni manjkalo karizme in atmosfere, tudi če se je ta razvila bolj po čudnem zapletu.
If you enjoyed this post, please consider to leave a comment or subscribe to the feed and get future articles delivered to your feed reader.
muriju je bil pa koncert zelo všeč