Top 2009
Ogromno albumov je letos izšlo, v vseh možnih glasbenih zvrsteh, mi pa gre na živce, da sem lahko v preteklih tednih na žalost prebiral vedno ena in ista imena na večini lestvic. Kot, da določeni albumi niso nikoli obstajali. Roko na srce, Mastodon so dober band, ampak, če so bili Remission/Leviathan/Blood Mountan albumi, ki so premikali meje kvalitete v hardcoru in metalu, je Crack the Skye dolgočasen skupek razvlečenih riffov in nemogočega petja. The XX so fajn in vse, ampak zaboga, niso pa takoooo dobri. Isto velja za Best Coast, ki so še en izmed naplavljenih precenjenih lo-fi beachboysovskih klonov, Girls, ki so dejansko podpovprečen band s parimi kul pesmimi, Baroness so v preteklosti izdali mnogo boljše plošče kot je Blue, Real Estate pa tudi niso tako dobri. Seveda je vse to zgolj moje mnenje, ki ga ne želim nikomur vsiljevati, samo malo čudno se mi zdi, kako se vsa ta imena pojavljajo v neskončnost na vseh top 2009 lestvicah, navkljub obilni beri ostalih odličnih albumov, ki niso bili nikjer omenjeni. Mojih pet centov pač.
Torej polno albumov, preveč v bistvu, tako, da nisem mogel drugače kot narediti top 20 z dodatkom častnih omemb:
01. Converge – Axe to Fall
Vse kar ste že lahko prebrali o temu albumu je res. Edino to, da je boljši od Jane Doe. Ker ni. Ampak je dober. Res dober in boljše od vsega, kar so Converge izdali od leta 2001. Kot, da se usedel na kak japonski hiter vlak, ki te pelje tako hitro, da ti odtrga glavo. Dokler plošča ne pride do zadnjih dveh pesmi, od katerih je zadnja pesem Wretched World zagotovo ena izmed petih najboljših pesmi, ki so jih Converge napisali v 19ih letih obstoja. Škoda le, ker je najbrž nikoli ne bodo odigrali v živo. Ali pač.
02. Nadja/Black Boned Angel – Christ Sent Light
V kopici albumov in kolaborativnih izdaj, ki jih je kanadski dvojec Nadja izdal v letu 2009, najbolj izstopa tale 21 minut dolga hreščeča poezija popolnosti. Ne vem, če je drone ali kako bi že imenoval tole, zvenel tako dobro, ampak tole je odlično in definitivno nekaj najboljšega pri čemur sta Nadja sodelovala. Tudi novozelandski producent Campbell Kneale, ki je poprej deloval pod imeni Birchville Cat Motel in Our Love Will Destroy the World, ima veliko zaslugo, da tole zveni tako kot zveni. Odlično.
03. Coalesce – OX
Starčki hardcora so se vrnili, da bi dokazali, da lahko po 10ih letih naredijo še vedno boljšo ploščo, kot jo Norma Jean ali pa The Secret nikoli ne bodo mogli. Seveda so pometli z vsemi brezveznimi metalcore bandi, hkrati pa tudi lepo nadgradili svojo zavidljivo diskografijo še z enim izjemnim izdelkom. Upam, da so zdaj dovolj stari, da bodo obstali kot band in, da kmalu izdajo še kaj, kajti več kot očitno imajo dovolj dobrih idej za vsaj še 10 let delovanja.
04. Dinosaur Jr. – Farm
Še eni starčki, ki so se pred parimi leti spet združili. Farm je druga plošča po ponovnem skupnem delovanju legendarnih alternativnih rockerjev Dinosaur Jr. Sicer niso dosegli odličnosti prvih albumov kot je npr. You’re Living All Over Me, ampak ne bi mogel reči, da so ostali kje daleč proč od starega šarma s katerim so si zagotovili tako zvesto publiko in takšen status kot ga imajo danes. Farm je super izdelek, primeren za sproščeno poslušanje v kateremkoli letnem času že.
05. Kylesa – Static Tension
Kylesa so od grobega sludge/punk benda prerasli v privlačno mešanico vseh mogočih zvrsti in vplivov, ki nabirajo okrog njih zanimiv spekter poslušalcev. Static Tension je zagotovo njihova najboljša kreacija do sedaj in, če rečem, da bi jih z njo lahko imenovali kar Pink Floyd modernega sludge metala, najbrš ne bom veliko zgrešil. Static Tension je plošča, ki jo kadarkoli izberem preko Blue Record ali pa Crack the Skye.
06. Animal Collective – Merriweather Post Pavillion
Definitivno najbolj omenjena plošča letošnjega leta. Smešno je da je izšla že v januarju, ko se je še prebavljalo plošče iz 2008. In že januarja smo vsi vedeli, da je to tiste vrste plošča, ki gre na top 2009 lestvice pa čeprav je bil šele januar. Takšni so pač Animal Collective, vedno z eno nogo pred vsemi ostalimi, takšna pa je tudi ta plošča, ki po mojem mnenju pomete z vsem, kar je neodvisni “rock” sproduciral letos.
07. Vivian Girls – Everything Goes Wrong
Drugi album teh simpatičnih deklet, ki pod tako pozitivno in z energijo nabito glasbo, dajejo tako žalostna besedila kot je tudi žalosten naslov albuma. Everything Goes Wrong je ironično plata na kateri je vse dobro, vse je pravzaprav odlično, Vivian Girls so definitivno eden izmed tistih bandov, ki ne bo ostal pozabljen, ko bo minila ta poplava plažnih lo-fi punk bandov, saj se tudi v svoji glasbi zlahka prebijejo, čez tipične tri akordne Beach Boys riffe, in tako dvignejo kocine s pesmimi kot so The Desert in Out for the Sun. Za na plažo.
08. Comadre – A Wolf Ticket
Punksi iz San Francisca so zagotovo eden izmed trenutno najboljših delujočih bandov v t.i. screamo/skramz/emo/punk/karkoliže sceni. S svojimi direktnimi koncerti navdušujejo po celem planetu, ponavadi pa najraje igrajo kar pri vas doma, oz. kot par let nazaj pri nas v Rogu. A Wolf Ticket je zares poslušljiv in ne vem ali je EP res tako kratek ali pa je tako dober, da takoj mine kot pač vse dobre stvari.
09. Wavves – Wavvves
Še en izvajalec od letos o katerem se je največ govorilo, najbolj pa seveda po zaslugi njegovega slavnega “zloma” na odru letos poleti v Barceloni, ko je zadet, po 20 minutnem uglaševanju kitare, izžvižgan odšel iz odra, brez, da bi do konca odigral kakšno pesem. Nathan Williams je pač zdolgočasen “mulc”, ki pokadi preveč trave, vendar pa dela dobro glasbo. Ne originalno, ne kvalitetno, ne dobro posneto, ne dobro odigrano, ampak pač samo dobro. Komadi so kratki, poslušljivi, preprosti in zabavni. Sam sem ga imel srečo videti v živo in koncert je bil točno tak kot glasba, zabaven, spontan in ne koncert tiste vrste, ki ga jemlješ preveč resno, kar pa mislim, da je tudi temeljno pri uživanju Nathanove glasbe.
10. Fever Ray – Fever Ray
S Fever Ray je Karin Deijer Andersson pokazala, da je ona tista, ki skrbi za hladen in temačen spekter glasbe, ki mi je bil pri elektronskem duu The Knife vedno bolj všeč od tistega poskakujočega techno dela. Solo prvenec je odličen temačen ambientalen elektronski album, ki se ga skoraj ne bi upal poslušati v temi. Lahko bi rekel, da mi je skoraj vseeno, če The Knife še kdaj kaj izdata, le da bo Fever Ray izdajala še naprej.
11. Cold Cave – Love Comes Close (Hladen new wave synth pop izpod bivših članov American Nightmare in Xiu Xiu.)
12. Mount Eerie – Winds Poem (Phil Elverum je še enkrat dokazal, da je glasbeni genij, tokrat je svoj gozdni folk pomešal z drone glasbo in black metalom.)
13. Blind to Faith – The Seven Fat Years are Over (Zakon prvenec starih belgijskih mačkov na katerem mešajo in your face powerviolence z holy terror hardcorom.)
14. Circle of Ouroborus – Tree of Knowledge (Finski atmosferični black metal, ki kot glavni vir navdiha najbrš ne bi izpostavil Bathory in Dark Throne, temveč Joy Division in Bauhaus.)
15. Urfaust – Einsiedler (Nizozemski pogrebni doom metal z najboljšim vokalom in odličnim ritualističnim vzdušjem.)
16. Built to Spill – There is No Enemy (Po serijah povprečnih meh-meh albumov so bradati starčki končno izdali album, katerega lahko poslušaš v celoti, brez preskakovanja pesmi.)
17. A Place to Bury Strangers – Exploding Head (Shoegaze, ki tako hrešči, da ti raznese glavo. Sicer se imajo za vse zahvaliti plošči Psychocandy, ampak tole je vseeno odlično.)
18. Do Make Say Think – Other Truths (Kanadski band, ki zna postrock še vedno narediti zanimiv in neklišejski, nekaj kar je dandanes čista redkost.)
19. To Kill a Petty Bourgeoisie – Marlone (Temačna in hladna glasba, napolnjena z edinstveno atmosfero, ki jo najdemo v filmih Davida Lyncha.)
20. Health – Get Color (Plesno hrupna kombinacija, ki te vedno udari na pravo mesto. Throbbing Gristle srečajo Liars v disku. Še zdaj mi je žal, da sem jih zgrešil v Zagrebu.)
Honourable mentions:
Black Lips – 200 Million Thousand
Blacklisted – No One Deserves to Be Here More Than Me
Bloody Panda – Summon
Crippled Black Phoenix – 200 Tons of Bad Luck
Graf Orlock – Destination Time Today
Limp Wrist – Self Titled
Micachu – Jewellery
OM – God is Good
Sunn O))) – Monoliths and Dimension
Sunset Rubdown – Dragonslayer
The Horrors – Primary Colours
Tombs – Winter Hours
Wet Hair – Dream
Why – Eskimo Snow
Woods – Songs of Shame
Koncerti:
Coalesce, Arena, Dunaj, 24. 06. 2009
Fucked Up, 07. 07. 2009, Močvara, Zagreb
Electric Wizard, Unwound, Bologna, 04. 09. 2009
Dinosaur Jr., Boogaloo, Zagreb, 30. 06. 2009
Wolves in the Throne Room, Arena, Dunaj, 17. 02. 2009
Wavves, Arena, Dunaj, 16. 02. 2009
Hypothermia, Escape, Dunaj, 27. 10. 2009
Alela Diane, Södra Teatern, Stockholm, 26. 09. 2009
If you enjoyed this post, please consider to leave a comment or subscribe to the feed and get future articles delivered to your feed reader.
Comments
porazen sem! 
ne,sam dej povej, kako lahko naredis top20 lestvico iz glasbe, katero si samo prek mp3jev poslusal? to unici pol veselja 
pa na leto ziher kupis 20 albumov…zakaj potem ni lih teh 20 albumov? priznam da par bandov na listi ne poznam, ampak dvomim da imajo kake super limitirane stvari, katere ne bi mogel dobit.
če maš na izbiro a si boš kupil hrano pa plačal najemnino al pa kupil vinilko, potem najbrž veš kaj bi izbral drugače pa imam nekaj plat iz tega spiska, zagotovo pa nimam vseh. imam pa plan nekoč imeti vse, ko bom pač imel toliko ekstra denarja, da si jih bom privoščil. easy peasy lemon squezy
kar se pa tiče uvrščanja albumov na spiske, ziher imaš tudi ti kak spisek stvari, ki bi jih imel pa jih zaradi takšnega ali drugačnega razloga ne moreš dobit. pa so ti te zadeve vseeno dobre, tudi, če jih poslušaš prek mp3jov.
no ok, sej si se kar fajn povedal… ampak to da nimas tree of knowledge, ko ga lahko dobis za 5 evrov, ti pa zamerim se strinjam da you can’t buy them all (kot da bi pokemon kartice zbiral ), sam top 20 pa bi lahko. mojih pet centov
vesele praznike!
zanimivo, kolk padate na nove a place to bury strangers. meni so tak skret, da sem zdržal natančno tri komade.
[...] 2009 seznami fellow blogerjev Copmuter, Mgerencer, Trip, Žiga [...]