Jutri 28. julija lahko ujamete še zadnji koncert kot mravljice pridne ekipe, ki skrbi, da punk ne bo izumrl v Pivki. V njihovi dvorani čuza bodo nastopili Adorno,  portugalski odgovor na vprašanje kaj se bo zgodilo s hardcorom leta 2010, ko bandi kot so Fugazi in At the Drive In, ne obstajajo več. Odlična doza post hardcora kot smo ga navajeni slišati iz Washingtona. Meni osebno je bil band tudi eno izmed lepših presenečenj letošnjega festivala FLUFF, ki se je odvil ta vikend in po katerem mi še vedno kruli srce in želodec. Jutrišnji koncert bo zagotovo olajšal depresijo, ki vedno pride za tabo takrat, ko je konec neke lepe izkušnje,  take kot je FLUFF letos spet bil, tako kot še vedno do sedaj.

Poleg Adorno bo nastopil ameriški kantavtor Eric Ayotte, ki je z Adorno tudi izdal še čisto svež 7″. Če ste fani punkerskega folk kantavtorstva kot in vam Paul Baribeau potegne, potem vam bo tudi Eric hitro zlezel pod kožo.  Pivka ni daleč, pobirajo se samo prostovoljni prispevki, poletje je… se vidimo!

P.S. Adorno so v svoji bogati diskografiji med drugim izdali tudi split z ameriški hardcore bandom End of a Year, katere danes že cel dan poslušam in so prejebeno dobri. Spodaj video odlične pesmi Jeni Leigh iz njihove zadnje plošče You are Beneath Me, ki je letos izšel za založbo Deathwish, ki drugače ni ravno znana po bandih takšnega zvoka. Lepo presenečenje.

Phil Elverum je vsestranski glasbenik, ki je pred projektom Mount Eerie deloval pod imenom The Microphones pod katerim je izdal odlično istoimensko ploščo, na to pa se je preimenoval v Mount Eerie in začel ustvarjati dosti bolj gozdnato glasbo kot poprej. Prve kompozicije so bile strogo akustične, ponavadi posnete na 4 kanalski tape recorder, na zadnji veliki plošči Wind’s Poem pa je njegov drevesni folk dobil dosti bolj black metalski predznak, iz akustičnih kitar je presedlal na monumentalne hreščeče rife, v pesmi Through the Trees pa je uporabil dolgo sintezatorsko podlago, ki spominja na drone v stilu Nadje in podobnih izvajalcev. Sam Phil je v večih intervjujih sicer zatrdil, da ne bi svoje glasbe nikakor povezoval z black metalom, da za njega black metal pomeni bolj “crappy produkcija in škatlasti bobni”, ampak what was seen cannot be unseen. Tudi med samimi metalci ni ostal neopažen, tako se da na raznih blogih zaslediti kak dober vic na njegov račun. Find this band before Phil Elverum does and makes it all cool to listen to black metal.

Mount Eerie se bo dalo videti 27. marca v Teatru & TD v Zagrebu, kot predskupina bo nastopil kanadski trio No Kids, ki Philu pri live nastopih pomagajo pri izvajanju pesmi.

Michael Gira / gtr / voice / mendicant friar act  (original swans)
Norman Westberg – Guitar  (original swans)
Christophj Hahn – Guitar  (mid period swans and most angels)
Phil Puleo – Drums, percussion, dulcimer etc etc  (final swans tour and most angels)
Chris Pravdica – Bass and gadgets  (flux information sciences / services/ gunga din)
Thor Harris – Drums, percussion, vibes, dulcimer, curios,  etc etc… (angels, now also with shearwater)

Jarboe očitno na albumu ne bo. Nekaterim je grozno, nekateri pa so si oddahnili. Bodo pa Angels of Light na oddihu, ker bo bolj v ospredju Girin “novi” projekt.

Ta četrtek se bo na žalost spet zgodilo to, da se bosta križala dva dobra koncerta, ampak jebiga. Najprej bo razvil svoje strune v Channel Zeru legendarni koloradski avtor David Eugene Edwards, ki zaznamoval temačni folk s skupino 16 Horsepower, od njihovega razpada pa nadaljuje hojo po isti prašni poti s skupino Wovenhand. Temačna atmosfera divjega zahoda, obvezna rutka na glavi in dim pod stropom… kot v Deadwoodu.

Koncert se bo začel ob 21h, za karto boste v predprodaji odšteli 15e, na dan koncerta 20e, po koncertu se bo rodeo nadaljeval z jahačem plošč, BIGorjem.

Par korakov proč, v Menzi pri Koritu, pa bodo slovenski alter-noise rock mladci Nikki Louder predstavili svoj prvi celometražni izdelek, poimenovan Alain, I’m Sorry. Album bo izšel v LP obliki, h kateri bo priložen tudi CD za vso digitalno mladino, zadevo pa bosta s skupnimi močmi izdala založba Cheap Tunes in Radio Študent. Na koncertu bodo Nikkiju pomagali srbska indie rock zasedba Klopka za Pionirja, ter slovenski ambientalni elektronski projekt Spock Studios. Našpičite ušesa, vžgite drum mašino in pripravite denar. 5e za vstopnino, za 10e pa pridete noter in zraven dobite še ploščo.

Najbolj bradati med kantavtorji (in zame tudi najbolj zabaven), bo 27. oktobra izdal novi album naslovljen What Will We Be. V zgornjem videu si lahko pogledate odlične posnetke nastajanja plate, v ozadju pa se vrti tudi nova skladba, ki zveni zares super. Ploščo so snemali na prelepi lokaciji, sredi jezer in gozdov tako, da vsem ljubiteljem narave priporočam ogled. Je pa tudi hecno videti kako Devendra izgleda brez brade, kar se je dalo videti že parkrat prej. Creeeepy.

P.S. Cover izgleda fajn.

Končno je prišel spet čas, da se bo v Ljubljani zgodil kak resnično velik koncert na širokem področju neodvisnega rocka. Hrvati imajo to precej dobro pokrito, ampak očitno tudi za nas očitno kaže bolje.

Tokrat se bosta pri nas ustavili čudaški sestri po imenu Sierra in Bianca Casady. Njuno glasbeno ime, Cocorosie, izhaja iz otroških vzdevkov Coco in Rosie, ki ju jima je nadela njuna hipijevska mama. Večji del otroštva sta preživeli skozi seljenje iz države v državo, omeniti velja, da je bil njun oče vmešan v razne šamanske sekte in je pripadal religiji Peyote. Sami sestri sta tudi indijanskega porekla, kar se da jasno opaziti v živem nastopu, med drugim tudi po perju v laseh.

Glasbeno, sta postali aktivni šele v letu 2003, ko sta se preselili skupaj v stanovanje v Parizu. Njuno glasbo kritiki in poslušalci radi uvrščajo v izraz freak folk, ki smo ga že tolikokrat videli, vendar bi sam rekel, da je v njuni glasbi, navkljub uporabi vseh teh zanimivih folk instrumentov (harpa, klavir), še vedno prisotno nekaj elektronskega, kot proti utež. V večih intervjujih sta sestri povedali, da ste tekom življenja konzumirali tudi ogromno hip hop plošč tako, da mislim, da se da to jasno zaslediti tudi v njunem zvoku.

Sam zvok, ki ga nenavadni duet proizvaja je jako zanimiv, njuni vokali so lahko vsaj tako čudoviti in psihopatski kot zna biti vokal Anthonyja Hegartyja, glasbeno pa povlečejo tudi na kakšno Joanno Newsom, predvsem, ker tako kot v njeni glasbi, tudi v glasbi zasedbe Cocorosie mnogokrat zasledimo harfo.

Kako bodo nastopile v Ljubljani, ne vem, upam, da s harfo in z obilo poceni otroških igračk, tako kot v zgornjem videu. Prepričali se bomo lahko v ponedeljek, 29. junija 2009. Koncert je sicer napovedan za letni oder Gale Hale, vendar bo v primeru dežja vse skupaj v notranji dvorani. Slaba novica je ta, da so rezervacije za noter že pošle, tako da tisti, ki si kart še niste priskrbeli, v primeru dežja koncerta najbrš ne boste mogli videti.

Mogoče velja še omeniti, da se bo na tej evropski turneji dalo ekskluzivno kupiti njun nov EP, ki ste ga izdali v samozaložbi. Nenavaden naslov Coconuts, Plenty of Junk Food, ne pove dosti, vsebuje pa 5 novih pesmi, kar je kar v redu.

Wavves spet izdaja nekaj novega. Še neizdana pesem Friends Were Gone, bo izdan na split 7″ z Windsurf. Ni kaj, lepo dopolnjevanje imen obeh glasbenikov. Pesem si lahko poslušate tukaj.

Bradford Cox iz skupine Deerhunter očitno ni pozabil na svoj projekt iz dnevne sobe s katerim si krajša dolge noči. Na svojem blogu je objavil 2 nove Atlas Sound pesmi, ki naj bi pripadale 7″-u Time Warp. Dva komada, oba v stilu sončne psihadelije in folka iz 60ih. Ko smo že pri Deerhunter, tudi oni so napovedali nekaj novega in sicer Rainwater Cassette Exchange, nov EP s petimi novimi skladbami. Prvo lahko slišite tukaj, vse skupaj pa bo izšlo seveda za Kranky.

Atlas Sound – Time Warp
Atlas Sound – Springtime Instrumental

Devendra Banhart je pred kratkim v živo predstavil nove pesmi. Chin Chin Muck Muck si lahko poslušate zgoraj, video za pesem Baby pa tukaj. O albumu se sicer še nič ne govori.

Napoved je že malo pozna, pa vseeno. Danes 31. marca ob 22h bodo v ljubljanskem klubu Channel Zero znova nastopili švedski country zasanjanci Holmes. Že na lanskem koncertu so lepo odigrali svoj set, ki bi ga najbolje lahko opisali kot slikovit prikaz lepote švedske meglena hibovite pokrajne, preslikane v glasbo. Svoj zvok definirajo z raznolikim naborom zanimivih instrumentov, od od harmonike pa do klavirja, seveda v kombinaciji s klasičnimi rock inštrumenti. Do sedaj so izdali eno zbirko pesmi  So Far, So So, ki pokriva pesmi iz obdobja 2003-2007, leta 2007 so nato izdali EP Storm, 2008 pa je izšel album Wolves.

Kot predskupina bo nastopil mlad slovenski band Obstacle 2. Fantje prihajajo iz celjske regije, za sabo imajo že kakih 5 koncertov, če se ne motim, svoj glasbeni žanr pa opisujejo kot zmes ameriške indie zapuščine iz zadnjih dveh desetletji in britanske post punk vladavine iz približno istega obdobja. Par dni nazaj so na poslušanje postavili tudi svoj prvi EP, Hey It’s Lovely. Downloadate ga lahko kar zastonj na temle linku.

Danes zvečer, če se nimate kam dati, zagotovo se splača preveriti tale koncert, vstopnina znaša 5 eurov.

http://www.last.fm/event/955207

Morrissey potrebuje manj veselih riffov in več morbidnosti in depresije. Kje so 90ta, ko jih človek potrebuje.(Video je hecen, komad ima par dobrih delov, to je pa tudi to. Všeč mi je uvodna kitarska linija, refren je zanič, male pasje yode so pa zakon. Seveda ima tipson odprt prvi gumbek na srajci, kot vedno.)

Prvi pravi “ofišel” Fucked Up video. Profesionalno posnet in obdelan tako, da lahko prvič vidite Pink Eyesove joške čez cel ekran. Video je drugače iz njihovega 12 urnega maratona, ki so ga norci izvedli konec 2008 in o katerem sem že napisal vrstico ali dve.

Carsko zanimiran video, ki na prvo poslušanje postavi čisto novo pesem Zacha Condona, ki ga vsi raje imenujejo kar Beirut. Vsi smo se bali, da bo nehal ustvarjati glasbo, ampak vsak strah je bil odveč. Sam bi rekel, da mu je pavzica kar dobro dela, saj je pesem v pričujočem videu slišati bolj kot prvi material iz albuma Gulag Orkestar, ki je bil meni osebno bolj zanimiv. Tudi Flying Club Cup je super, ampak sem vseeno pogrešal trubače. Pesem se imenuje La Llorona in bo izdana na prihajajočem EPju March of the Zapotec, ki je bil posnet v Mehiki in kot zanimivost mogoče še to, da je na njem sodeloval 19-članski “band”. To še ni vse, Condon je začel ustvarjati tudi pod psevdonimom Realpeople, ki naj bi plaval v bolj synthpop vodah. Tudi s tem projektom bo kmalu izdal EP, ki se bo imenoval Holland.

Za konec sem hotel objaviti še nov napovednik za prihajajočo Mastodon ploščo, Crack The Skye, vendar se ga ne da vstaviti, tako, da boste za tisto ubogi riff, ki se ga da slišati v videu, morali odklikati na http://www.mastodonrocks.com. Sliši se kot …And Justice For All.