Takšne in drugačne stvari, ki so me prijele za ušesa v zadnjem obdobju.
BEAK> so stransko mašilo glasbenika Geoffa Barrowa, ki je bolj poznan kot eden izmed legendarne trojice Portishead. Pri stranskem projektu sta se mu pridružila še dva bristolska glasbenika, Billy Fuller in Matt Williams, skupaj pa so na istoimenskem debiju odlično raziskali berlinsko šolo krautrocka iz 70ih, jo malce preoblikovali in posodobili in izdalo prejebeno ploščo, na kateri se poleg več kot očitnih Neu! in Can vplivov (Blagdon Lake) pojavijo še zametki doom metala (Ham Green) in postrocka (Battery Point). Zelo psihadelično in navdušujoče. Band ponuja svojo ploščo za zastonj download tudi na Bandcampu zato upam, da ne zamerijo, če ponudim tudi sam tri njihove pesmi, ki se mi zdijo najbolj reprezantivne temu kar BEAK> ustvarjajo. Še to, album je v ZDA izšel za Pattonovo letalonosilko Ipecac, posnet pa je bil v pičlih dvanajstih dnevih.

Blessure Grave je ameriški goth/postpunk projekt, ki je svojo pot začel kot band, na koncu pa je postal projekt dveh ljudi. Band ima za sabo skrajno trapasto zgodbo in zgodovino o kateri sedaj ne bi razpredal, glasbeno pa so odlični. Sicer so njihovi vzorniki očitni na prvi posluh, ampak vseeno je bandu uspelo svoj zvok izpopolniti in oblikovati tako, da ne izpadejo kot še en netopirski postpunk band, ki bi rad živel v črnih 80ih. Njihove pesmi vsebujejo najboljše momente Bauhaus, Joy Division, Killing Joke in zgodnjih Death in June, vse skupaj pa je zares depresivno in temačno in seveda kot je trenutno v modi, zelo lo-fi posneto. Plošča Judged by 12, Carried by 6 je bila izdana na super švedski založbi Release the Bats, spodaj pa dve pesmi iz albuma.

Tortoise si zagotovo zaslužijo da jih omenjajo kot enega izmed bandov, ki je pomagal definirati postrock žanr, hkrati pa jim je uspelo, da so svojo glasbo še vedno uspeli obdržati originalno, svežo in nedolgočasno, kar ne bi mogli trditi za mnoge velike bande iz tega žanra. Strici so že dokaj v letih, saj ustvarjajo že od zgodnjih 90ih, za sabo pa imajo tudi cel kup mojstrskih plošč, zadnja Beacons Of Ancestorship je izšla lani za Thrill Jockey Records. Spodaj, zadnja pesem iz plošče, synth heavy Charteroak Foundation.

Weekend Nachos sem moral poslušati vsaj trikrat, da so mi dejansko postali všeč, ampak zdaj mi je to to! Besni vokali in ritmi, ki so jih na zadnji Unforgivable iz strogega powerviolence obstreljevanja, cepili tudi z d-beat nabijanjem, so točno to kar pričakujem od agresivne glasbe. Hkrati pa ima band za sabo preprosta, a odlična besedila s katerimi mnogokrat udrihajo tudi po stanju današnje hardcore punk scene. Zdaj razumem kaj je folk hotel povedati s tem, da je to najboljša powerviolence plošča zadnjih desetih let. Iks na roke, najkice za 100e v smeti in pse ven iz koncertnih dvoran!

Če gremo po zemljevidu Slovenije od leve proti desni. Ta petek, 6. novembra v letu 2009, bodo mladi slovenski hardcore punkiči Melete, zaigrali koncert v čast svojem nedavno izdanem izdelku, ki je izšel kot 7″ na njem pa lahko najdete 3 pesmi.  Zgodilo se bo v napol domačem kraju Pivka, v dvorani Čuza, z njimi pa bodo zatulili v mikrofon nedavno znova združeni mladinci iz Krškega, ki slišijo na ime Growing Rats. Meletejev seveninč se bo seveda dalo dobiti na koncertu.

Na isti dan ampak bolj severno-zahodno, v ljubljanski kotlini, na zakajeni metelkovi bo svoj bridki konec storil še en Klubski maraton Radia Študent, ki se bo kot že vedno dosedaj, tradicionalno končal v klubu Menza pri Koritu. Bendov bo malo več kot v Pivki, kar veliko več, v bistvu vsi, ki so letos, tavali po napol praznih klubih širom Slovenije in širili svoje ime. To so gorenjski ambiental-elektro dvojec New Wave Syria, ki niso ne new wave ne iz Sirije, njihovi glasni zavezniki Loudspeaker Alliance, ki bodo postregli s primorsko verzijo svojega noisy indie rocka, blazno moderni mladci s špičaki Barely Modern iz Logatca, na kosovirjevi žlici leteči celajnarji Flyspoon, mariborski Radical Improvisation Duo, ki imajo že v svojem imenu toliko pridevnikov, da se mi sploh ni treba izmišljevati novih in pa slovenjgradski Zircus, ki radi mešajo vse sorte glasbenih žanrov in nosijo klobuke, ki se jih ne bi branil niti Zeleni Jurij. Za vse, ki se nič ne znajdete iz mojega opisa, bottomline, 6. november ’09, Menza pri Koritu, Ljubljana, začetek: ko se začne, vstopnine ni!

Zdaj upam, da se Mr. Limonko ni zajebal, ko je napovedal release party kar treh bandov in to dan po taki obsežni koncertni beri. Naslednji dan, v soboto 7. novembra bo v Menzi pri Koritu, spet lepo, spet toplo in spet glasno. Analena, so kot najbolj dozorel in najbolj sočen sadež v Moonlejevem drevoredu, pridelali novo že ne vemkatero ploščo, ki sliši na dolgo in neizgovorljivo ime Inconstantinopolis. Spretno zmiksana limonada, postrežena na samosvoj način in, ki jo lahko jeste tudi z vilico. Zraven pa bodo predstavljali novo ploščo eni izmed najbolj delavnih slovenskih punkrockerjev, In-Sane, ki so plato Trust These Hands… Are Worthless napovedovali kar dolgo in bomo videli kako jim je uspelo. Ker novih plošč ni nikoli premalo in, ker je v troje lepše, bodo vse skupaj začeli zagrebški indie/noise rock/post punkerji Cripple and Casino, tudi z novo ploščo. Vstopnina je ničnih 7e, začne se ob 22.00.

V sredo, 6. maja, kolektiv Insane Booking v sodelovanju z Moonleejem, prireja koncert dveh odličnih zasedb, Auxes so nastopili že lani v Menzi, tokrat pa se vračajo z brati po krvi, Challenger.

Ameriška skupina AUXES je nastala iz solo projekta Dave Laneya, kitarista in gonilne sile skupine Milemarker, ki se je sčasoma razvil v all-star zasedbo, ki jo sestavljajo člani skupin kot so Milemarker, Fin Fang Foom, Bats and Mice, Sleepytime Trio, Ben Davis in Challenger. Skupino zaznamuje drveč, emocionalen indie rock začinjen z energičnimi rockerskimi elementi. V osnovi je moč skupino AUXES primerjati z nekoliko manj eksperimentalnimi Milemarker, manj punkersko obarvanimi Challenger, na trenutke pa spominja tudi na skupine kot so Constantines, Replacements in bolj udarne Three Mile Pilots. Skupina na evropski turneji predstavlja svoj prvenec Sunshine, ki je izšel septembra 2008 na založbi Lovitt Records. Tudi pri Challenger je ena od gonilnih sil Milemakerjev duo, ki ga tvorita Al Burian in Dave Laney.

CHALLENGER ni le stranski projekt ali projekt, kjer se da počivati, temveč gradi na MILEMARKERski energiji ob tem pa ponuja nekaj čisto drugačnega. Njihova energija spominja na bende kot so Husker Du in Sonic Youth, pesmi CHALLENGER pa so neustavljive, glasne in poskočne post-punk afere. Vendar se CHALLENGER nočejo izgubiti v moči in agresivnosti temveč ponujajo razširjeno spoštovanje melodije, ki je globoko zakopana v tradiciji Ameriške indie rock glasbe.

vrata: 21.30, koncert: 22.00
Zaželjen prispevek: 5 EUR

http://www.last.fm/event/992775
www.tovarna.org
http://insanebooking.blogspot.com
www.moonleerecords.com

Začelo se je relativno zgodaj, po metelkovskih kazalcih bi lahko rekli celo v jutranjih urah. Ob 21.15 je na Metelkovi ponavadi še vse zaprto, tukaj pa so se na oder spravili srčni punkrockerji iz Gornje Radgone, In-Sane. Všeč mi je bilo, da se je nabralo že kar nekaj ljudi. Všeč pa mi je bil tudi energičen punkrock trio, ki se je izkazal za lepo definirano in dobro izvadeno odrsko atrakcijo. Njihov stil bi bilo sramota opisati, kot preprost tri-akordni punkrock, kakršnega smo vajeni iz poplave bandov tega žanra. Fantje dostikrat zaplavajo v kak instrumentalec in tako lepo pokažejo hrbet klasičnim kitica-refren-kitica strukturam. Pohvalno, pa tudi nastop je bil na mestu. Dečki naj bi do jeseni zasedli številko 16 v Moonleejevem opusu izdaj in moje osebno mnenje je, da so ta trenutek najboljši band v teh vodah. Lep dokaz, da se z marljivim touranjem in vajo pride daleč.

Ko smo že pri turanju, naslednji na odru so bili makedonski Bernays Propaganda, ki smo jih videli kak mesec nazaj v Rogu. Marsikdo si je najbrš mislil, da je band za to priložnost prevozil vse tiste dolge kilometre iz Makedonije, v resnici pa band nikoli ni šel domov. Kot je povedala pevka, BP so bili dokaz, da band po 40-dnevni turneji izgleda in zveni samo še boljše. Ali pa razpade, kar upam, da se ne bo zgodilo, saj so včeraj v Menzi totalno segreli že lep obilno polno dvorano. Band mi je na CDju sicer postal rahlo enoličen in dolgočasen po približno 8ih pesmih, ampak v živo sem z lahkoto pogledal cel set, saj je band dokazal, da so odlično povezani med seboj. Sploh z užitkom sem gledal tiste minute improvizacije med bobnarjem, kitaristom in basistom, ki so pokazali super spontano in organsko povezanost. Tudi vokalistka je dobro odpela svoj del, žalostno pa je bilo spet videti, kako se določenim posameznikom v publiki ne, da poslušati bandov, ki imajo za ponuditi še kaj več od glasbe.

Analena je zasedla mesto svete trojice in najbrš nisem bil edini mnenja, da je to edini band, ki bi mu včeraj lahko pripadla častna titula “headlinerjev”. Izkušena ekipa pripravlja novo ploščo in včeraj se je dalo slišati kar lep kos novih komadov. Le ti zvenijo resnično super. Lepo je videti band, ki z vsako izdajo raste kot potica, in se nikoli ne spusti pod kvaliteto prejšnje izdaje. Vokalistka Ana se je tudi lepo privadila na vlogo basistke in tisti, ki jih niso videli kot peterico, najbrš niti niso posumili, da je bila zasedba kdaj drugačna, saj so igrali zares samozavestno in prepričljivo. Ko gledaš band, ki se mu tako smeji na odru, nimaš kaj dodati kaj več. Upam samo, da bodo držali besedo in da bo plošča zunaj do poletja.

Bosanski psiho Damir Avdić, oz. “električni orgazam”, kot bi mu sam zaradi striktno električnega glasbenega ozadja in nenadjebljivega karakterja, rekel sam. Ne glede na to kaj ima za povedati in kako globoko zareže njegova zlata lespaulka, dim v dvorani, pomanjkanje kisika in specifičnost glasbe same -  vse to je bilo preveč zame, tako da sem se raje šel treznit pred dvorano. Noter sem se vrnil ravno toliko, da sem ujel začetek prvega komada rijeških čudakov Hesus Attor. Tudi oni so enostavno nekaj kar ne morem poslušati tako, da tudi od njihovega nastopa nisem odnesel kaj dosti. Jebiga, niso za vsakega.

Sam festival se mi je zdel fajn, super mi je bilo vsaj enkrat videti, da ima slovenska alternativna/neodvisna scena tisti en praznik vsako leto, kjer se zbere polna dvorana ljudi iz vseh možnih glasbenih koncev, kot pa tudi iz različnih držav in še česa. Pohvalna je bila tudi razporeditev bandov. Se vidimo naslednje leto.

foto: Domen Repnik

[Show as slideshow]

12►

Enkrat letno se tradicionalno zberemo, da pogledamo in preposlušamo kaj so na Moonleeju pojedli, popili, potrdili, posejali, poželi in tako naprej. To leto že tretjič, Moonleejada.

Najbolj širše zastavljena all balkan neodvisna založba, ki je dosedaj izdala že 15 plošč bandov iz vseh koncev. Nikoli si niso postavljali mej in ovir, niti v glasbi, niti v zemljepisu in tako je njihov kupček bandov zelo pisan in raznolik. Vsako leto na Moonlejadi zaigrajo bandi, ki so v zadnjem času izdali ali pa še bodo izdali kaj novega na založbi. In kdo nastopa letos?

Najprej seveda velja omeniti Analeno, ki se mi zdi, da so dosedaj edini band, ki je vsa tri leta igral na Moonlejadi. Prav kmalu naj bi izšla nova plošča in upam, da nas bodo limončkoti iz založbe kaj kmalu počastili s kakim mp3jem, ki bi pasal tako kot limonada na žejno grlo. Poleg njih se bodo na odru Menze pri Koritu zvrstili tudi bosanski električni orgazam Damir Avdić, slovenski punkrockerji s srcem na pravem mestu, In-Sane, riješki shizofreniki Hesus Attor, in glas nove svobodne Makedonije, Bernays Propaganda, za vse tiste, ki ste jih par mesecev nazaj zgrešili na njihovi obsežni turi skozi Slovenijo. Po koncertnem delu bo na drugi malo manjši oder stopil jahač plošč Bigor iz Radia Študent.

Kje pa bo to? V Menzi pri Koritu, na Metelkovi. Kdaj pa bo to? V soboto 18. aprila 2009 s pričetkom ob 21h. Za kolk pa? Baje 5 eurosov, ampak nisem siguren. Se vidimo, za več informacij/pofočk pa spodnja linkaža.

www.menzaprikoritu.org
www.moonleerecords.com
www.myspace.com/moonleerecords
www.last.fm/event/807974

Čisto svež videospot trbovljskih postpunk revivalistov We Can’t Sleep At Night. Pesem Fallish bo izdana baje še ta mesec na bandovem drugem albumu.

Tim Harrington, genialni pevec in pisec besedil iz skupine Les Savy Fav, po novem baje tudi frizer, ima še eno izmed novih zaposlitev, ki jih lahko zapiše v svoj že tako bogati CV. 30. oktobra namreč na Pitchforkovi “tv postaji”, štarta nov šov, ki začuda ne bo striktno povezan samo z glasbo. No razen tega, da bo njegov voditelj pevec, dvomim, da bo sploh imel kaj skupnega s glasbo. Mogoče to, da bo Harrington kdaj gostil člane različnih glasbenih zasedb, ampak dvomim, da se bodo pogovarjali ravno o glasbi.

Oddaja Beardo (btw, boljšega imena skoraj ne bi mogli najti, reskepta) naj bi bila nekakšen spin off Harringtonovega absurdnega in cirkuškega obnašanja na odru, ki naj bi ga tip prenesel še na gibljivo sliko. Tri epizode naj bi bile že posnete, Tim pa jih opisuje kot: “Some of them are just me messing around with people, and other ones are great little short movies.” Najboljši del vsega je najbrš ta, da je v premierni epizodi nastopala tudi Kristen Schaal, ki jo tisti, ki ste gledali HBO-jevo serijo Flight of the Conchords poznate kot Mel, psihopatko/zalezovalko/groupiko. “I tricked her into coming to do it. Well, I don’t know if I tricked her. I offered her cookies, and she didn’t know the cookies I was gonna make, I accidentally put too much salt in them and they tasted really bad.”

O nadaljevanjih je bilo zaenkrat povedano samo to: “I’m trying to get some political episodes going,” he notes. “I’m working on one about legal male abortion, another one about a provocative sex education book. We’re looking for someone that knows how to make puppets, for a puppet show episode, but I don’t have a puppeteer yet.”

Ravno na četrtek, ko se bo odprl pekel in Pitchforkova televizija ne bo več kot je bila, bom imel tudi sam posebno možnost spoznati edinega pravega dedca v današnji neodvisni rock glasbi. V torek se namreč odpravljam v London. Po ne vem kakšnem spletu okoliščin, na delu so morale biti temačne sile, sem šele po bukiranju letalskih kart ugotovil, da se 30. oktobra odvija dodaten večer že par mesecev v naprej razprodanega ATP Release the Bats 2008, ki se ima originalno zgoditi na Halloween, 31. oktobra. Zaradi velikega povpraševanja so se organizatorji odločili dodati še en večer z istim line-upom, ki bo tako nastopil dva večera zaporedoma. Poleg Les Savy Fav nastopajo še noise rock kralji Shellac, stoner doom meniha Om, ekstravagantni noise duo Lightning Bolt (17. november, Menza pri Koritu, LJ), poscani noiserski punk Pissed Jeans, ter psihadelični rockerji Wooden Shjips. The Smiths so dobro predvideli, panika bo vsekakor vladala ulicam Londona kot tudi vašim ekranom.