Festivali pridejo, festivali grejo, nato pa spet pridejo novi. V praznino poletnih hardcore festov na naših tleh, že drugič vstopa koprska ekipa Panda Banda s svojim open air festivalom Pandamonium. Lani so na pomolu v Kopru nastopali Graf Orlock in Ghostlimb, letos pa so napovedani njihovi žanrski in žaložbeni bratje Comadre, ki bodo s seboj pripeljali še “frisco” powerviolence zasedbo Punch. Da pa ne bo zastopan samo ameriški kontinent bodo poskrbeli še švedski hardkoraši Anchor, ter italijanski emo violence novinci Morning Wood. Comadre so v Sloveniji enkrat že nastopali, dve leti nazaj v ljubljanskem Rogu in moram reči, da si zasedbo vsekakor splača ogledati, saj so zagotovo eden izmed boljših in bolj delavnih hardcore punk bandov zadnjega časa. Tudi švede smo že gledali pri nas, par let nazaj v Laškem z Ritual in tudi niso bili slabi.

Lokacija letos na žalost ne bo ista kot lani zaradi zapletov z občino, se pa bo festival spet odvijal zunaj, kar je v blazno vročem vremenu, ki nas trpinči zadnje čase, definitivno velik plus. Tako bomo bande letos gledali na Kardeljevi ploščadi v Kopru, začne se baje že ob 19h, vstopnine sicer ni, so pa zelo priporočljivi prostovoljni prispevki. Baje pride tudi post indi morisej. Tri, šteri, eksploderi.

Comadre imajo pune alge vsega, dela čez glavo. Objavili so novo pesem, Sweeter Than Juice, ki bo, če se ne motim izšla na splitu z nemci Glasses (stranski projekt članov Trainwreck). Objavili so tudi naslovnico za dotično izdajo (glej zgoraj), bookirano pa imajo tudi celotno poletno evropsko turnejo z bandom Punch. Pri nas jih bomo lahko videli v Kopru, nekateri pa tudi na FLUFF-u ali pa na festivalu Cry Me a River. Ne zamudit.

P.S. Zakon prvoaprilski joke, ki si ga je band privoščil na svojem blogu. “Wes currently has a one million dollar bill in his wallet. i’ve heard that this particular bill was only printed SIX times and given personally to: Jay-Z, Against Me, Against Me’s manager, the dude who invented the microwave, James Cameron, and now, The Cheeze. ”

V naše kraje se bosta pripeljala dva zelo zanimiva banda, ki oba spadata med mlajše člane posadke založbe Relapse Records, ki je bila v preteklosti bolj znana po ekstremni glasbi, ki je povečini s parimi izjemami, preživljala čas na death in grind strani metalske poloble. No ravno Tombs in Buried Inside, sta znanilca sprememb, s katerimi Relapse že nekaj časa dela stvari malo drugače in izdaja tudi bande iz malo bolj drugačnih glasbenih zvrsti.

Tombs prihajajo iz Brooklyna in glede na njihov težak in monoliten zvok si ne bi nikoli mislil, da so samo trio. Člani so se v preteklosti, že kalili v mnogih drugih bandih, ampak s Tombs so ustvarili nekaj povsem svojega in zanimivega. Težko bi jih uvrstili v nek točno določen predalček, saj mešajo v svojem talilnem loncu tako prvine doom metala, kot morbidnost new wave teme iz 80ih, pomešane z malo shoegaze hreščanja, ki je vseskozi prisotno, ne bojijo pa se tudi black metal blast beat nažiganja, ki se ga kar dostikrat poslužujejo. Kot, da bi zmešal Neurosis z Joy Division, ki srečajo Swans in Mayhem. Ker pa ne gre brez kršenja avtorskih pravic, spodaj imate na posluh dva, po mojem mnenju zelo imenitna, komada, ki prav tako po mojem mnenju zelo dobro prikazujeta kaj Tombs zmorejo in kaj bodo jutri prikazali tudi v Channel Zeru v Ljubljani. Prvi, Course of Empire je bil posnet na istoimenskem albumu/EPju iz leta 2007, drugi, Merrimack pa je iz letošnje, še sorazmeroma  frišne Winter Hours.

Buried Inside prihajajo iz Kanade, iz iste države kot bandi One Eyed God Prophecy in Union of Uranus, za katere bi lahko tudi trdili, da so pustili močan pečat tudi na Buried Inside. Vsaj tako bi lahko trdili za prve tri plošče, In and of the Self, Suspect Symetry in Chronoclast, na katerih so mešali screamo vreščanje in norenje z močnim punk pečatom, zraven pa so bila vedno prisotna nenadjebljiva besedila v katerih so npr. na albumu Chronoclast do obisti analizirali dojemanje časa v zahodni kulturi in civilizaciji. Letos so izdali četrto ploščo imenovano Spoils of Failure, kjer so prevladali počasni in zamorjeni rifi, ki so bili prisotni že na prejšnjih delih, samo da so jih na Spoils of Failure razširili na šestminutne komade in tako danes vse skupaj zveni kot npr. Fall of Efrafa, AmenRa, Celeste ipd. Spodaj si lahko poslušate Time as Abjection iz Chronoclasta in IV iz Spoils of Failure.

Vse skupaj se bo zgodilo jutri, 25. 11. 2009, v Channel Zeru na Metelkovi, vstopnina z rezervacijo znaša 15e, brez rezervacije pa 18e. Ob 22h.

Če gremo po zemljevidu Slovenije od leve proti desni. Ta petek, 6. novembra v letu 2009, bodo mladi slovenski hardcore punkiči Melete, zaigrali koncert v čast svojem nedavno izdanem izdelku, ki je izšel kot 7″ na njem pa lahko najdete 3 pesmi.  Zgodilo se bo v napol domačem kraju Pivka, v dvorani Čuza, z njimi pa bodo zatulili v mikrofon nedavno znova združeni mladinci iz Krškega, ki slišijo na ime Growing Rats. Meletejev seveninč se bo seveda dalo dobiti na koncertu.

Na isti dan ampak bolj severno-zahodno, v ljubljanski kotlini, na zakajeni metelkovi bo svoj bridki konec storil še en Klubski maraton Radia Študent, ki se bo kot že vedno dosedaj, tradicionalno končal v klubu Menza pri Koritu. Bendov bo malo več kot v Pivki, kar veliko več, v bistvu vsi, ki so letos, tavali po napol praznih klubih širom Slovenije in širili svoje ime. To so gorenjski ambiental-elektro dvojec New Wave Syria, ki niso ne new wave ne iz Sirije, njihovi glasni zavezniki Loudspeaker Alliance, ki bodo postregli s primorsko verzijo svojega noisy indie rocka, blazno moderni mladci s špičaki Barely Modern iz Logatca, na kosovirjevi žlici leteči celajnarji Flyspoon, mariborski Radical Improvisation Duo, ki imajo že v svojem imenu toliko pridevnikov, da se mi sploh ni treba izmišljevati novih in pa slovenjgradski Zircus, ki radi mešajo vse sorte glasbenih žanrov in nosijo klobuke, ki se jih ne bi branil niti Zeleni Jurij. Za vse, ki se nič ne znajdete iz mojega opisa, bottomline, 6. november ’09, Menza pri Koritu, Ljubljana, začetek: ko se začne, vstopnine ni!

Zdaj upam, da se Mr. Limonko ni zajebal, ko je napovedal release party kar treh bandov in to dan po taki obsežni koncertni beri. Naslednji dan, v soboto 7. novembra bo v Menzi pri Koritu, spet lepo, spet toplo in spet glasno. Analena, so kot najbolj dozorel in najbolj sočen sadež v Moonlejevem drevoredu, pridelali novo že ne vemkatero ploščo, ki sliši na dolgo in neizgovorljivo ime Inconstantinopolis. Spretno zmiksana limonada, postrežena na samosvoj način in, ki jo lahko jeste tudi z vilico. Zraven pa bodo predstavljali novo ploščo eni izmed najbolj delavnih slovenskih punkrockerjev, In-Sane, ki so plato Trust These Hands… Are Worthless napovedovali kar dolgo in bomo videli kako jim je uspelo. Ker novih plošč ni nikoli premalo in, ker je v troje lepše, bodo vse skupaj začeli zagrebški indie/noise rock/post punkerji Cripple and Casino, tudi z novo ploščo. Vstopnina je ničnih 7e, začne se ob 22.00.

Panda Banda po nekaj časa spet naskakuje prestolnico s polno šapo zanimivih glasbenih dobrot. Če so prejšnji teden v Gromki skrbeli za naravoljubeče crusterje, bodo tokrat razmetavali bambusove vršičke po drugi dvorani.

Ta ponedeljek 26. 10. 2009, bodo v ljubljanski dvorani Rog nastopili američani Kidcrash, ki igrajo zmedeno ampak zelo privlačno mešanico emo hardcora iz 90ih tipa Portraits of Past in mathrock bandov ala Don Caballero in Minus the Bear. Ravnokar so izdali odlično ploščo Snacks, ki prinaša 7 vročih in slastnih prigrizkov, ki nam jih bodo servirali tudi v živo.

Lačnim američanom bodo delali družbo seveda francozi, še eni izmed bolj znanih kulinarikov. Aussitôt Mort so najprej nastali kot stranski projekt enega izmed  bolj znanih francoskih hardcore bandov, Amande Woodward, ker pa so slednji očitno že na nekaj let trajajoči pavzi, lahko “Takoj Mrtve” vzamemo kot resen full time band, kar tudi dokazujejo s svojo zelo dobro izdelano godbo, ki je odličen miks počasne mračnjaške koračnice in klasičnega francoskega screamo hardcora, ki ga tu in tam začinijo tudi s kakimi postrock momenti.

Med ameriško-francosko ljubezen pa se bodo vrinili še pocukrani in nežni švedski postrockerji pg.lost, ki so v nekaj letih obstoja opozorili nase in postali eden izmed prepoznavnih členov švedske postrockerske scene, ki se je zelo namnožila “tam gor” v zadnjih nekaj letih. Če vam dogajajo Sigur Ros, Mono in Explosions in the Sky, potem nimate kaj izgubiti.

Vstopnine ne bo, bodo pa prostovoljni prispevki, kot vedno.

P.S. pg.lost lahko vidite tudi 28. oktobra v mariborskem klubu Gustaf, če vam je Ljubljana predaleč.

]]> http://www.atnzine.si/wordpress/2009/10/24/napovedkidcrash-aussitot-mort-pg-lost-v-rogu/feed/ 0 http://www.atnzine.si/wordpress/2009/07/17/determination-in-cow-of-skate/ http://www.atnzine.si/wordpress/2009/07/17/determination-in-cow-of-skate/#comments Fri, 17 Jul 2009 07:53:26 +0000 Zoran http://www.atnzine.si/wordpress/?p=645 Če imate preveč prostega časa, imate danes in jutri možnost videti dva fajn koncerta.

V Pivki v dvorani Čuza bodo danes v petek 17. julija,  nastopili avstrijski hitroroki thrash hardkoraši Determination. Band prisega na zapuščino fastcore bandov iz 80ih, na koncertu pa bo baje tudi možnost ohladitve v bazenu in (zastonj?) sojin sladoled. Bo pa za pogledat tudi fotografska razstava Tadeja Vaukmana. Kot predskupina bi morali nastopi hrvaški Junk Messiah, ki so nastali iz pepela Vaseline Children, ampak odpadejo zaradi težav s prevozom.

Jutri v soboto 18. julija ’09, pa se bo odvijal že tradicionalni skate contest Cow of Skate. Kot vedno bo potekal na športnem igrišču na Vrhniki, poleg običajne skejtarije pa se bo vzporedno odvijalo še dosti drugih aktivnosti, kot npr. grafitiranje in pa tudi kuhanje vegan hrane. Začelo se bo že v zgodnjih popoldanskih urah, večer pa se bo zaključil glasbeno, ob 22h bodo namreč v Klubu Zakon nastopili energični slovenski hardcore punkerji In-Sane, za njimi pa bodo kaos v nas zanetili italjanski screamo/powerviolence brutalneži The Infarto Scheisse.

Če ste včeraj zamudili Abstinentio in Dakhme v ljubljanskem Rogu, jih imate možnost danes videti v pivški dvorani Čuza. Začelo se bo ob 21h, oba banda pa si lahko poslušate tukaj in tukaj.

Vidite pa jih lahko tudi v ponedeljek 06.07.09 v Kopru. Na mini festivalu Pandamonium, ki ga organizira obalna klapa Panda Banda, bosta oba benda igrala z ameriškimi grind cineafili Graf Orlock in njihovimi besnimi hardcore punk brati, Ghostlimb. Lineup vreden ogleda in vožnje v Koper. Začelo se bo okrog 21h, dogajalo pa se bo na precej zanimivi lokaciji, namreč na glavnem pomolu v Kopru, v neposredni bližini morja. Nekako tako kot v zlatih časih izolskega kluba Shoto, če se ga kdo še spomni. Za bolj natančno lokacijo, si poglejte tale zemljevid, če pa vam tudi po tem ne bo nič jasno pa najbolje da se obrnete na organizatorja.

foto: Redheadwalking

Kot, da ne bi bilo dovolj dobrih koncertov na kupu, kot, da minus na računu ne bi bil dovolj velik, evo še en šok. Dan kasneje, 07.07.09, bodo v zagrebški Močvari zaropotali eni in edini, ekstravagantni kanadski punkiči Fucked Up. Mislim, da jih ni potrebno preveč predstavljati, če bo kdo rešil hardcore punk pred uničenjem, bodo to sigurno Fucked Up. Upam, da se to zgodi že ta torek, na pomoč pri tem drznem cilju pa jim bodo priskočili edini primerni kandidati, to so hrvaški Senata Fox. Za vstop bo treba odšteti 10 eurov, oz. 75 kun.

Nov Comadre LP Wolf Ticket, je čisti zakon. Sicer ne vem, če mu lahko rečem LP saj je res kratek in zavzema samo eno stran plošča, na drugi strani pride gravura. Plošček vsebuje 8 super komadov, v katerih se da slišati lep napredek od vseh prejšnjih albumov, band je predvsem začel malo bolj kombinirati punkrockerskih vplivov, sploh pri komadu King Jeremy, kjer band malo upočasni tempo, vokalist Juan pa zelo potegne na vokal od Shook Ones.

Že od samega začetka ima ta komad vse specifikacije za super štiklo. Intro kjer Arnold Schwarzenegger govori o “najboljših stvareh v življenju” (predvidevam, da je sample iz Conan The Barbarian), potem nor grinderski del na koncu pa šopanje s fanfarami v ozadju. Tipe lahko poleti vidite tudi v Kopru.

Po vsej verjetnosti eden izmed bolj precenjenih albumov letošnjega leta (Pitchšmork mu je dal 9.0, črnuzelj prosiiiim) ampak tale pesem je vseeno super. Sproščen in preprost štikelc, idealen za lahkotno poletno kolesarjenje po Tivoliju.

21 letna Mica Levi, ki nastopa pod umetniškim imenom Micachu, prihaja iz Anglije in je totalen zakon. Plata Jewlery izdana letošnjega leta je miks kreativnih in originalnih nepredvidljivih ovinkov in skokov s padalom, vsaj tako se počutiš, ko se znajdeš sredi nenadzorovanega mahanja z glavo. Če bi Pokemoni izdajali CDje bi najbrš zveneli direkt tako.

Crippled Black Phoenix so prejebeno dober band, sploh če gledaš, da so v bistvu bolj stranski projekt. Večina članov banda ima namreč svoje matične bande (Mogwai, Electric Wizard, Panteist, Esoteric, itd.), ki jim poberejo večino časa, tako da CBP pridejo na vrsto bolj poredko, ampak ko pridejo, pridejo v velikem slogu. Čisto sveža plošča 200 Tons of Bad Luck je resnično impresiven izdelek. Tole je tretja zaporedna pesem iz albuma, ki je v bistvu skupek treh pesmi/naslovov. Začne se z odličnim introm, ki je pobran iz nevemkateregafilma, ampak je zares dober. Nadaljuje se v godalnem GYBE stilu, zaključi pa z rokerskim soliranjem, kakorkoli čudno se to že sliši. Komad je dolg nekaj čez 18 minut, ampak je vreden vsake sekunde.

Glede novega albuma Sunset Rubdown lahko rečem samo, Spencer you’ve done it again! Dragonslayer je super, sicer ne tako spooky in čudaški kot predhodnik, ampak vseeno dober. Naj že pride enkrat ta september.

Tole je pesem iz splita Pygmy Lush/Turboslut, ki je izšel že 2008, ampak sem ga nekako spregledal, oz. ga nisem našel. Pygmy Lush so band, ki me je pritegnil če ne zaradi drugega, zaradi tega, ker ga sestavlja motor, ki je bil zaslužen za najboljše pg.99 riffe in komade. To sta seveda brata Mike in Chris Taylor. Sam band je nekako zmeden, saj izdaja plate na katerih so hitri, kratki in tečni komadi, potem pa izda plato kjer so sami počasni, dolgi in sladki folk komadi. Plošča Mount Hope je bila čisti biser in je bila zelo grdo spregledana. Split s Turboslut nekako meša obe vrsti materiala, po enem hitrem komadu pride en počasen. Pesem It’s a  Good Day to Hide je seveda počasna, saj se za moje pojme šele pri njihovem folk materialu vidi kako odličen band so. Čista perfekcija za deževen dan kot je danes.

Punch so odličen trashcore/powerviolence band iz San Francisca, letos so izdali prvi album, prej pa so imeli za sabo 7″ Eyeless. Hitro in jezno za popizdit. Bi rekel,  da njihovo ime kar dobro ponazarja kakšno glasbo igrajo. Hardcore kot se šika.

klikni za povečavo stripa, SUNN LO)))L

Za sam konec sem prihranil ene in edine Sunn O))). Band poznajo vsi, enim gre jako na kurac, drugim je to največji približek božji popolnosti. Jaz sem skeptičen, ene stvari so naredili odlično, druge so res bedne. Zadnji album Monoliths and Dimensions se mi zdi, takoj za prejšnjo v živo posneto ploščo Dømkirke, eno izmed boljših del, ki so ga izdali. Predvsem zaradi originalnih prijemov, ki so jih dodali k standardnim neverending drone riffom. Tako album vsebuje ogromno zvokov trombona in ostalih trobil, ki bi jih bolj vtaknil v kak Age Of Empires oz. v kako drugo strateško igrico. Pika na I so seveda strašni drakulasti vokali Atille iz Mayhem, ki je očitno po eksperimentiranju z različnimi pevci na prejšnjih ploščah, postal redni gost banda. Najboljša pesem na albumu je četrta in zadnja, Alice, ki na začetku zveni kot klasičen dolgočasen Sunn komad, a se na koncu razvije v pravo lepotico, tako da priporočam poslušanje do konca. Upam, da bodo prišli v Evropo tudi s tem albumom in ne samo z nekimi “elitnimi” Grimm Robe Demos turnejami, kot so to storili letos.

P.S. izpustil sem itak par novih stvari kot tudi starih. Ziher bi dodal še kak komad iz nove Coalesce ampak sem jo zaradi pomanjkanja časa poslušal samo enkrat tako, da več o temu kasneje. Z veseljem bi dodal še vseh 20 minut kolaboracije Nadja/Black Boned Angel – Christ Send Light, ampak se že tako preveč utrujal s predolgimi komadi. Za The Cure in All Cats are Gray/Funeral Party pa bo tudi priložnost še kdaj drugič.

Sicer precej nerazvidno iz flyerja ampak ja, jutri 22.04.2009, v koprskem MKSCju, dva odlična ameriška emo banda v spremljavi norveškega epic crust dua.

Gods and Queens je trio iz Brooklyna, ki v svoji glasbi raztaplja zapuščino devedesetih v stilu Fugazi in June of ’44, na vse to pa priliva energično emo hardcore župo, mene nekako najbolj spominjajo na razpadle Planes Mistaken for Stars. Lani konec leta so izdali LP z osmimi pesmi, ki je v ameriki izšel za Robotic Empire (pg.99, Torche, ISIS, Red Sparowes) v evropi pa za Adagio 830 (Zann, Funeral Diner). Zadeva je super in je priporočljiva tako za stare punkerje kot za odprtoglave indie rockerje nove generacije.

Drowning With Our Anchors so četvorka fantov in dekleta, prihajajo prav tako iz Amerike, glasbeno pa bi se jih dalo opisati kot križanec nežnih Yaphet Kotto melodij, strastnih Portraits of Past delov in živčnosti Policy of 3. Na turneji bodo imeli sabo še čisto svežo ploščo You Can Never Go Home Again (Adagio 830, 2009), drugače pa so izdali še 7″ in par demotov.

Američane bosta ogrevala La Casa Fantom, dva norvežana, ki preigravata svojo različico eksperimentalnega hardcorecrusta v postavi boben in bas.

Nemški crusterji moderne šole, Downfall of Gaia, bodo jutri in pojutrišnjem nastopili v Sloveniji. Jutri, 28. februarja, v koprskem MKSC-ju z Amok, vstopnina je 3 eure.

Par dni kasneje, 03. marca, pa bo band zaigral v pivški Hiši Kulture. Segrevali vas bodo Human Host Body, vstop pa je kot ponavadi prost.

www.myspace.com/downfallofgaia
www.run-amok.org
www.myspace.com/humanhostbody